Temelji psihologije in osebnosti
Modul ponuja osnovno razumevanje ključnih psiholoških področij: splošne, razvojne, diferencialne (osebnostne) in socialne psihologije. V ospredju so procesi, ki oblikujejo doživljanje in vedenje posameznika – odnosi, motivacija, navezanost ter osnovni psihološki mehanizmi – kot pomembna podlaga za razumevanje človeka v različnih življenjskih situacijah.
Predavatelj
Svetlana Votiakova, mag.psih.
Izr. prof. dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v tujini je opravil specializaciji iz logoterapije in partnerske komunikacije. Na področjih sožitja in staranja ter zasvojenosti in skupinskega dela dela štiri desetletja razvojno, raziskovalno in pedagoško; razvija antropohigiensko metodo skupinskega socialnega učenja za razvoj osebnosti in medčloveškega sožitja v neformalnih in formalnih socialnih mrežah ter metodo skupinskega strokovnega pogovora ter človekove psihosocialne imunske zmožnosti. V bibliografski bazi COBISS ima nad tisoč člankov in drugih del, med njimi okrog osemdeset knjig: dvajset samostojnih, dvajset v soavtorstvu s štirideset ponatisi in prevodi v tuje jezike.
dr. Matej Černigoj
je končal študij psihologije, z diplomsko nalogo o protidejstvenem mišljenju. Takoj po diplomi se je zaposlil na oddelku za psihologijo kot asistent na katedri za socialno psihologijo. Hkrati je vpisal tudi podiplomski magistrski študij in ga nadaljeval v doktorskega, ki ga je zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Struktura in dinamika socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem. V tem delu se je soočil z osrednjim problemom socialne psihologije: odnosom med posameznikom in družbo. delo je preraslo v knjigo Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije (Ljubljana: IPSA (2007)). Po doktoratu se je začel usmerjati v bolj praktične vidike človekove družbenosti, h katerim pristopa fenomenološko oziroma prvoosebno in začel razvijati koncept samospoznavanja kot alternativo obstoječim oblikam psihološkega dela z ljudmi ter vizijo bivanjske znanosti, katere področje raziskovanja je celovita izkušnja človeškega bivanja.