Možgani in čustva: nova nevroznanstvena odkritja
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- kako možgani sproti ustvarjajo čustva iz telesnih občutkov, izkušenj in napovedi – in zakaj se odzivamo različno;
- zakaj je natančno poimenovanje čustev pomembno za samoregulacijo in kako ga lahko podpirate pri otrocih;
- kako skrbeti za lasten »telesni proračun« in ohraniti strokovno distanco v konfliktnih situacijah.
Vsebina in potek
Predavatelj bo predstavil pogled, da čustva niso vnaprej dana, temveč jih možgani sproti ustvarjajo iz telesnih občutkov, izkušenj in napovedi. Obravnavani bodo telesni proračun, čustvena granulacija in vloga jezika. Pojasnjeno bo, zakaj se odzivamo različno in kako lahko čustva bolje uravnavamo.
Cilji
Razumevanje sodobne konstruktivistične teorije čustev in njene uporabe v pedagoškem delu.
Razvoj veščin za upravljanje z lastnim telesnim proračunom za preprečevanje sekundarne travmatizacije.
Opolnomočenje za poučevanje otrok in mladostnikov o pomenu poimenovanja čustev za boljšo samoregulacijo.
Krepitev profesionalne distance in objektivnosti v visoko konfliktnih situacijah.
Predavatelj/ica
Univ.-Prof. Dr. Miran Možina
Specialist psihiatrije in sistemski psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana ter vodja Enote za psihoterapijo otrok in mladostnikov. Izkušnje ima s psihiatričnim in psihoterapevtskim delom ter z vodenjem projektov psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike in družine.
je doktoriral na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj z doktorsko disertacijo: "The Development of Psychotherapy Regulation in European Countries and Slovenia: Towards Psychotherapy as an Independent Profession and an Autonomous Scientific Discipline." ("Razvoj regulacije psihoterapije v evropskih državah in Sloveniji: Koraki k psihoterapiji kot samostojnemu poklicu in avtonomni znanstveni vedi"). Magistriral na Medicinski fakulteti, UL, spec. psihiatrije. Delal kot psihiater (psihiatrična bolnica Vojnik pri Celju), končal študij sistem. psihoterapije na Medicinski fakulteti v Zagrebu, delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo, UL, vodil dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, družine, uporabnike psihiatrije (ODMEV). Končal je izobraževanje za učitelja sistemske družinske terapije (VFT, München) in pridobil ECP. Vodi tudi privatno psihoterapevtsko prakso. Je bivši predsednik SKZP in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strok. in znanstvene revije Kairos. Od 2006 vodi projekt fakultetnega študija PST znanosti s SFU Dunaj, od 2013 je direktor SFU Ljubljana, predavatelj, vodja Enote za Psihoterapijo otrok in mladostnikov.