Od notranje stabilnosti do kakovostnega odnosa
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem socialnovarstvenem delu z uporabniki, med njimi tudi otroci in mladostniki, njihovimi bližnjimi ter sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- kako vaše notranje stanje vpliva na klimo v skupini in komunikacijo;
- kako prepoznati svoje tipične stresne odzive in sprožilce;
- konkretne strategije samoregulacije, ki vam pomagajo ohraniti mir, jasne meje in stik z uporabniki, njihovimi bližnjimi in sodelavci.
Vsebina in potek
1. srečanje — Pomen notranje stabilnosti za strokovno prisotnost, jasnost in varnost v odnosu. Vpliv notranjega stanja strokovnega delavca na klimo v skupini in komunikacijo. Prepoznavanje tipičnih stresnih odzivov in sprožilcev v socialnovarstvenih situacijah.
2. srečanje — Osnovni pristopi za samoregulacijo in ohranjanje profesionalne drže. Povezava med notranjo umirjenostjo, zmožnostjo stika, jasnim postavljanjem meja in kakovostjo odnosa z uporabniki, njihovimi bližnjimi in sodelavci. Analiza primerov iz prakse in oblikovanje konkretnih strategij za bolj stabilno in regulirano delovanje v vsakodnevnih odnosih pri socialnovarstvenem delu.
Cilji
Razumejo povezavo med notranjo stabilnostjo strokovnega delavca in kakovostjo odnosa pri socialnovarstvenem delu.
Prepoznajo lastne stresne odzive, sprožilce in načine regulacije v odnosnih situacijah.
Krepijo zmožnost ohranjanja strokovne prisotnosti in jasnosti v zahtevnih okoliščinah.
Razvijajo pristope za vzpostavljanje bolj varnih, mirnih in sodelovalnih odnosov.
Usvojijo konkretna orodja za samoregulacijo in kakovostnejšo komunikacijo.
Oblikujejo načrt za prenos pridobljenega znanja v vsakodnevno prakso.
Predavatelj/ica
dr. Anja Štrukelj Kozina, prof. šp. vzg.

Integrativna psihoterapevtka in supervizorka
Po osnovni izobrazbi je profesorica športne vzgoje, zato svoje psihoterapevtsko in supervizijsko znanje povezuje tudi z razumevanjem pedagoškega prostora, skupinske dinamike, telesa, stresa in odnosov. Psihoterapevtsko delo opravlja od leta 2010, supervizorsko pa od leta 2018. Je direktorica Sigmund Freud Inštituta ter dolgoletna predavateljica in vodja izobraževalnih programov na področju psihoterapije.
Pri izobraževanju strokovnih delavcev jo posebej zanima vprašanje, kako strokovno znanje prenesti v resnične situacije: kaj narediti, ko je odnos napet, ko otrok ne sodeluje, ko strokovni delavec izgublja notranjo stabilnost ali ko je treba postaviti jasno mejo in hkrati ohraniti stik.