Otroci in mladostniki pred zasloni
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- kako prepoznati znake prekomerne rabe zaslonov in digitalne zasvojenosti pri otrocih in mladostnikih;
- kako se s starši pogovarjati o postavljanju meja in pasteh digitalne dobe;
- kako otroke spodbujati k neposrednemu stiku, ustvarjalnosti in pristnim odnosom – in kaj pri tem pomeni vaš lastni zgled.
Vsebina in potek
Predavatelj bo obravnaval razkorak med »digitalnimi migranti« in »domorodci« ter nevarnosti digitalne demence in zasvojenosti. Govora bo o fenomenu »sami skupaj«, kjer tehnologija nadomešča resnične odnose. Poudarek bo na »paradoksu sreče« in usmerjanju otrok k pristnim odnosom, ustvarjalnosti ter sprejemanju življenjskih izzivov kot dela zrelosti.
Cilji
Prepoznavanje znakov prekomerne uporabe zaslonov in digitalne zasvojenosti pri otrocih in mladostnikih.
Veščina svetovanja staršem pri postavljanju meja in prepoznavanju pasti digitalne dobe.
Razvijanje pedagoških in socialnih strategij za spodbujanje neposredne socialne interakcije.
Refleksija lastnega odnosa do tehnologije kot zgleda odgovornega odraslega.
Predavatelj/ica
Univ.-Prof. Dr. Miran Možina
Specialist psihiatrije in sistemski psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana ter vodja Enote za psihoterapijo otrok in mladostnikov. Izkušnje ima s psihiatričnim in psihoterapevtskim delom ter z vodenjem projektov psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike in družine.
je doktoriral na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj z doktorsko disertacijo: "The Development of Psychotherapy Regulation in European Countries and Slovenia: Towards Psychotherapy as an Independent Profession and an Autonomous Scientific Discipline." ("Razvoj regulacije psihoterapije v evropskih državah in Sloveniji: Koraki k psihoterapiji kot samostojnemu poklicu in avtonomni znanstveni vedi"). Magistriral na Medicinski fakulteti, UL, spec. psihiatrije. Delal kot psihiater (psihiatrična bolnica Vojnik pri Celju), končal študij sistem. psihoterapije na Medicinski fakulteti v Zagrebu, delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo, UL, vodil dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, družine, uporabnike psihiatrije (ODMEV). Končal je izobraževanje za učitelja sistemske družinske terapije (VFT, München) in pridobil ECP. Vodi tudi privatno psihoterapevtsko prakso. Je bivši predsednik SKZP in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strok. in znanstvene revije Kairos. Od 2006 vodi projekt fakultetnega študija PST znanosti s SFU Dunaj, od 2013 je direktor SFU Ljubljana, predavatelj, vodja Enote za Psihoterapijo otrok in mladostnikov.