Kako otroci in učitelji doživljajo čas v šoli
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- razliko med časom urnikov in rokov (Kronos) ter trenutki uvida (Kairos) v šolskem vsakdanu;
- kako vzpostaviti pristen stik tudi v omejenem času in prepoznati trenutke, ko je otrok pripravljen na spremembo;
- kako s čuječnostjo uravnavati lasten stres in preprečevati izgorelost.
Vsebina in potek
Predavatelj bo predstavil dvojnost časa: Kronos (urniki, roki) in Kairos (trenutki uvida). Obravnavali bomo, kako Kronos vodi v raztresenost, Kairos pa spodbuja čuječnost in odnos. Poudarek bo na »času v dvoje« kot ključu za učenje in rast.
Cilji
Razumevanje razlike med kronometričnim in kairotičnim časom v strokovni praksi.
Veščina vzpostavljanja globokega medosebnega stika v omejenih časovnih okvirih.
Opolnomočenje za prepoznavanje kairotičnih trenutkov pripravljenosti otroka ali mladostnika na spremembo.
Uravnavanje lastne čuječnosti v stresnih delovnih situacijah za preprečevanje izgorelosti.
Predavatelj/ica
Univ.-Prof. Dr. Miran Možina
Specialist psihiatrije in sistemski psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana ter vodja Enote za psihoterapijo otrok in mladostnikov. Izkušnje ima s psihiatričnim in psihoterapevtskim delom ter z vodenjem projektov psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike in družine.
je doktoriral na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj z doktorsko disertacijo: "The Development of Psychotherapy Regulation in European Countries and Slovenia: Towards Psychotherapy as an Independent Profession and an Autonomous Scientific Discipline." ("Razvoj regulacije psihoterapije v evropskih državah in Sloveniji: Koraki k psihoterapiji kot samostojnemu poklicu in avtonomni znanstveni vedi"). Magistriral na Medicinski fakulteti, UL, spec. psihiatrije. Delal kot psihiater (psihiatrična bolnica Vojnik pri Celju), končal študij sistem. psihoterapije na Medicinski fakulteti v Zagrebu, delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo, UL, vodil dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, družine, uporabnike psihiatrije (ODMEV). Končal je izobraževanje za učitelja sistemske družinske terapije (VFT, München) in pridobil ECP. Vodi tudi privatno psihoterapevtsko prakso. Je bivši predsednik SKZP in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strok. in znanstvene revije Kairos. Od 2006 vodi projekt fakultetnega študija PST znanosti s SFU Dunaj, od 2013 je direktor SFU Ljubljana, predavatelj, vodja Enote za Psihoterapijo otrok in mladostnikov.