Dr. Lucija Hrovat o psihični odpornosti za Klub direktorjev ZKGS
Ko se pričakovanja, odgovornosti in nepredvidljive situacije zgostijo, se hitro odzovemo avtomatsko. Kako svoje odzive prepoznati in ohraniti prostor za premišljeno odločanje, je bila osrednja tema interaktivnega predavanja dr. Lucije Hrovat, ki je 23. septembra 2026 potekalo za Klub direktorjev ZKGS.
Predavanje »Psihična odpornost – moč za delovanje pod pritiskom« je odprlo vprašanja, ki so blizu številnim ljudem na odgovornih delovnih mestih: kaj se z nami dogaja pod obremenitvami, kako se odzovemo, ko izgubljamo občutek nadzora, in kaj nam pomaga pri vračanju v notranje ravnovesje.
Dr. Lucija Hrovat, doktorica znanosti s področja zakonske in družinske sistemske terapije, psihoterapevtka, supervizorka ter vodja psihoterapevtske ambulante na Sigmund Freud Inštitutu v Ljubljani, je strokovna spoznanja povezala s praktičnimi vajami za raziskovanje lastnih odzivov.
Kaj se zgodi, ko pritisk naraste?
Pri delu se vsakodnevno srečujemo s pričakovanji, odgovornostjo in situacijami, na katere se ne moremo povsem pripraviti. Stresa ne moremo vedno odstraniti, lahko pa se učimo bolje razumeti, kako se nanj odzivamo.
Pod pritiskom pogosto preklopimo v avtomatski način delovanja. Nekdo se odzove napadalno, drugi prevzame vse nase, tretji se umakne, četrti začne pospešeno reševati vse okoli sebe. Ti različni odzivi so lahko naši načini iskanja nadzora v trenutkih, ko se počutimo obremenjene.
Pomemben korak je, da takšne odzive pri sebi opazimo. S tem si ustvarimo možnost, da premislimo, kaj se dogaja, kaj potrebujemo in kako želimo ravnati.
Odpornost kot vračanje v ravnovesje
Eden osrednjih poudarkov predavanja je bil razumevanje psihične odpornosti kot procesa prilagajanja in vračanja v notranje ravnovesje. To pomeni, da jo lahko razvijamo in krepimo skozi svoje izkušnje, odnose in delo na sebi.
Tudi ko ravnovesje izgubimo, lahko prepoznamo, da smo se oddaljili od sebe in svoje presoje, ter poiščemo pot nazaj. Pri tem je dragocena sposobnost, da se ustavimo, opazimo svoje doživljanje in se na situacijo odzovemo bolj premišljeno.
Udeleženci so skozi praktične vaje raziskovali, kako ohranjati notranjo prožnost pod obremenitvami in bolje razumeti lastne odzive na pritisk.
Del odgovornosti lahko tudi zaupamo drugim
Pri ljudeh, ki nosijo veliko odgovornosti, se lahko hitro pojavi občutek, da morajo vse obvladati in rešiti sami. Pomemben del krepitve odpornosti je zato tudi prepoznavanje meja lastnih zmožnosti.
Zaupanje, delegiranje in postavljanje meja omogočajo, da odgovornost delimo in sprejmemo podporo. Prepoznati, kdaj potrebujemo druge, je pomembno tako pri vodenju kot v vsakodnevnih odnosih.
Sporočilo predavanja je tako seglo tudi do vprašanja, kako si dovoliti, da vseh bremen ne nosimo sami.
Vseživljenjski proces učenja o sebi
Dr. Lucija Hrovat se v svoji praksi, akademskem delovanju in strokovnih izobraževanjih posveča razumevanju razvojne psihologije, čustvenih in vedenjskih odzivov ter krepitvi psihične odpornosti. Verjame, da je delo na sebi vseživljenjski proces, ki nam pomaga graditi varne in izpolnjujoče odnose.
Tudi psihična odpornost se razvija v tem procesu: ko bolje razumemo svoje odzive, prepoznamo svoje meje in gradimo zaupanje, da se lahko v zahtevnih trenutkih opremo tudi na druge.
Klubu direktorjev ZKGS se zahvaljujemo za povabilo in priložnost za obravnavo teme, ki pomembno zaznamuje delovni in osebni vsakdan.
Tovrstna izobraževanja za vodje, direktorje in vodstvene time lahko pripravimo tudi za vaš kolektiv. Več: Izobraževanja za vodje, direktorje in vodstvene time.
